V torek, 20.07.2021,
je v 81. letu starosti umrl Hanzi Gabriel.
Hanzi je bil približno 20 let organist v slovenski cerkvi,
pobudnik, ustanovitelj,
duša in dolgoletni vodja tamburaškega ansambla Fermata
ter različnih pevskih zborov.
Od njega smo se bomo poslovili
v petek, 06.08.2021. (Zenralfriedhof)
Gabriel je uspešno deloval med Gradiščanskimi Hrvati na Dunaju.
Leta 2010 je bil odlikovan s kulturno nagrado Hrvaškega centra "Metronom",
leta 2011 pa s Tischlerjevo nagrado Narodnega
sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze.
*****************
Zgodaj se je pokazal glasbeni talent / Janko Zerzer za Slovenski spored ORF
(povzetek iz zvočnega posnetka)
Hanzi Gabriel se je rodil 27. septembra 1940 pri Unčarju v Šentjanžuv Rožu, seveda v kmečki družini.
Očeta so poklicali v nemško vojsko, ženo - torej Hanzijevo mamo in njega, dve leti starega fanta,
pa so aprila 1942 odgnali v pregnanstvo v Frauenaurach v Nemčiji.
In tam sta životarila do zloma tretjega rajha.
Že zelo zgodaj se je pokazal Hanzijev glasbeni talent.
In ko je župnik iskal naslednika za starega organista je seveda prišel do Unčarjevega fanta.
Vpisal se je v klavirsko šolo v Rožah in oče mu je celo potem kupil klavir, da je lahko vadil doma.
Ko so Salezijanci odprli orglarsko šolo na Kamenu, se je tam izpopolnjeval v instrumentalni glasbi
in seveda sodeloval tudi v tamburaški skupini, ki jo je ustanovil dr. France Cigan.
Leta 1958 se je vpisal v Celovški konservatorij, kjer je študiral klavir, orgle in harmonijo.
Medtem je sodeloval tudi pri tamburaški skupini, ki jo je ustanovil Blaž Singer v Svečah.
Ko je v Sveče prenehal prihajati inštruktor iz Slovenije,
so vodstvo kratkomalo poverili 17-letnemu Hanziju, ki se je takoj uveljavil.
Ko je leta 1960 dr. Valentin Inzko, nasledil kot predsednik glavnega sveta, Joška Tišlerja,
so za funkcijo tajnika Krščanske zveze poiskali in nagovorili Hanzija Gabriela,
ki je postal prvi poklicni tajnik te organizacije.
Kot tajnik ni sedel v pisarni in čakal na kakšno zaposlitev,
temveč je opravljal ogromno organizacijskega in terenskega dela.
Redne vaje je med drugim imel s tremi tamburaškimi skupinami in tremi pevskimi zbori,
tako, da je imel tudi po šest večerov v tednu zasedenih.
Z mladimi pevci Zgornjega in Srednjega Roža je ustanovil Rožanske fante - pevski zbor
in na številnih koncertih po raznih južno Koroških krajih
nastopal s svojim tamburaškim ansamblom in z Rožanskimi fanti.
Leta 1964 je Hanzi odšel na študij na nadaljni Dunaj na dodelku za cerkveno glasbo.
Do leta 1966 je še prihajal na Koroško in nastopal s svojimi Rožanskimi fanti.
Na Dunaju ni bil le priden študent, temveč se je takoj vključil v slovensko kulturno življenje.
Ko so dobili Dunajski Slovenci Pastoralni center na Einsiedlergasse, je tam postal organist
in skupaj z župnikom - tudi na Koroškem dobro znanem slaezijancem Štefanom Ferenčakom,
ustanovil slovensko tamburaško skupino, pozneje preimenovano v Fermato,
v kateri je na začetka sodelovalo 16 mladih Slovenk in Slovencev.
Študij na Akademiji za glasbo je začel leta 1964,
še istega leta pa je poleg tega postal aktiven tudi kot cerkveni glasbenik v Ottakringu,
v tretji največji cerkvi Dunaja. V Ottakringu je služboval celih 18 let.
Medtem je z diplomo zaključil leta 1968 cerkveno glasbo, dve leti pozneje še kompozicijo in iskal zaposlitev.
Bolj ali manj slučajno se je udeležil avdicije v Theater an der Wien,
kjer so iskali zborovske pevce za muzikal z Freddy-jem Quinn-om v glavni vlogi.
Na licu mesta je bil sprejet in je bil 17 let pevec v zboru ter dostikrat tudi asistent ali namestnik dirigenta.
Kot pevec v opernem zboru je do takrat že imel precej izkušenj,
saj je kot študent akademije v letih 1964-67, redno nastopal v Staatsoper-i (Državni operi).
Leta 1983 so iskali šepetalca v Folksoper-i.
Ker so mu za poskusni nastop dali Smetanovo Prodano nevesto, ki jo je praktično poznal na pamet,
seveda ni imel težav in je takoj dobil pogodbo za tri leta.
Dejansko je tam ostal 27 let, do svoje upokojitve leta 2000.
OSMRTNICA / za odpiranje klikni tukaj
