Jesenski izlet 2016
V soboto, 15. oktobra 2016, smo se z ladjo odpravili na izlet v Bratislavo. Malo pred 9. uro smo se zbrali pred hotelom Hilton Danube Waterfront. Kmalu se je na pomolu zasidrala ladja »Kaiserin Elisabeth«, na katero se je vkrcala tudi naša 50 članska skupina. V ladijskem salonu so nas pričakale pogrnjene rezervirane mize in postrežen zajtrk.
Občasno so iz zvočnikov prihajale zanimive informacije o potovanju in krajih, ki smo jih videli skozi velika okna. Prvi vrhunec za zainteresirane je bil dvižni plovni kanal za ladje (»kad« za dviganje in spuščanje ladij) na elektrarni Freudenau. Potem je šlo hitro navzdol, mimo pristanišča na Dunaju in nižinskih gozdov narodnega parka Donauen.
Po Hainburg-u in Marcheinmündung-u je ladja zapustila Avstrijo z zamenjano zastavo Slovaške na krovu. Po postanku v Devinu smo ob 12.10 pristali v Bratislavi.
Najprej smo naredili skupinsko fotografijo pri obelisku Svete Trojice pri cerkvi kronanja svetega Martina. Potem smo šli po bulvarju (opomba: široka velemestna cesta, navadno z drevesi na obeh straneh), zapolnjenim Donavskim rokavom, na trg pred Narodnim gledališčem, filharmonijo in hotelom Savoy. Potem smo imeli čas, da smo si nekoliko sami pogledali okolico.
Ob 13.30 je bil za nas rezerviran turistični vlak z vodičem. Na poti do gradu smo spoznali zanimive stvari o zgodovini države, ljudeh, etničnih skupinah, religijah, cerkvah, zanimivih zgradbah in zgodovinskih dogodkih. Peš smo se odpravili do grajske palače in se ustavili na prostoru pred gradom.
Pred nami se je odprl čudoviti razgled, ob katerem smo lahko prisluhnili mnogim zanimivim in koristnim informacijam o Bratislavi in okolici.
V nadaljevanju poti s cestnim – turističnim vlakom, smo videli in slišali veliko zanimivega. Po končanem ogledu smo imeli približno eno uro časa za ogled starega dela mesta. Ob 16. uri smo se zbrali na ladji.
Vožnja domov proti toku je trajala skoraj 6 ur. Ladja se je ustavila v Devin-u in kmalu tudi v Hainburg-u. Ob 18.30 smo imeli obilno večerjo s 4 hodi, nekaj tega smo si lahko postregli samopostrežno v bifeju. Zunaj je bilo temno, polna luna se je skrivnostno odsevala v vodi. V notranjosti je bilo udobno, glasbenik je prepeval stare popevke in spodbudil nekatere, da so s plesom pretegnili in razgibali noge.
Proti 20.45 so dvižne zapornice Freudenau prihajale vedno bližje. Mnogi so na krovu v mesečini spremljali prehod ladje iz nižjega na višji nivo reke. Točno ob 21:50 smo bili znova pri hotelu Hilton. Zadovoljni, utrujeni in siti smo zapuščali dobro ogrevano in gostoljubno ladjo ter se odpravili v domača ležišča in vse to z mislijo, »bil je uspešen dan, pripravljen z zanesljivostjo in skrbnostjo - preprosto HVALA za celodnevni užitek ".
Anneliese Hanisch
