V večnost je odšel Slavek Lovrec

Ladislav Lovrec se je rodil 27.junija 1927, v kraju Bogdanovec v Medžimurju.

V domačem kraju sta si skupaj z ženo ustvarila dom. Njuno srečo sta obogatila sin Ivan in hči Vesna. A kmalu je v mirno življenje prišla težka preizkušnja, prišlo je do ločitve. Videl je, da v domovini ne bo mogel živeti in se je odločil oditi v svet, s trebuhom za kruhom. Gospod Slavek se je leta 1971 preselil v bližino Dunaja.

Tri leta kasneje je družino zadela velika bolečina, ko se je v domovini smrtno ponesrečil 20-letni sin. Sonce mu je ponovno posijalo, ko se je kmalu za tem na Dunaj preselila hči Vesna, ki si je tukaj z možem Radovanom ustvarila družino. Skupni dom je napolnil otroški smeh njegovih ljubljenih vnukinj Tanje in Sandre.

Vse do opokojitve leta 1988 je delal v vrtnariji v Brunn am Gebirge.

Vsa leta je bil tesno povezan s Slovensko skupnostjo. Redno je prihajal k slovenski maši. Z veseljem je pomagal organizirati zabave, saj se je rad družil in veselil. Zelo rad je prepeval in sodeloval pri vseh prireditvah. Ljudi je znal vedno spraviti v dobro voljo. Gospod Slavek je imel v naši cerkvi pomembno mesto.

Pred nekaj leti se je počasi oglasila bolezen, ki mu je jemala življenjske moči, vendar je kljub temu redno prihajal k svetim mašam in se rad družil z našimi slovenskimi verniki. Pred letošnjo veliko nočjo je imel epileptični napad, od takrat naprej se je s pomočjo medicine kar uspešno zoperstavljal bolezenskim težavam. V petek, 13. maja 2016, je zaradi slabosti obnemogel in za vedno zatisnil oči. Pokopan je v družinskem grobu v njegovem rojstnem kraju Gornji Mihaljevec.

Ob novici, da je smrt kar nenadoma potrkala na njegova vrata, smo ostali brez besed in z globoko žalostjo v srcu. Kot kristjani verujemo, da pokojni Slavek že uživa nebeški mir in veselje ob Gospodu Jezusu Kristusu, v katerega je

veroval in upal. Nam pa bo ostal zgled dobrega človeka in katoličana.

Anica Hren